Planina 211, si - 6232 PLANINA,

T 05 703 12 15, E Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Predstavitev

  • 1) Osnovni podatki
  •  
  • Sedež zavoda: Planina 211, 6232 PLANINA
  • Tel.,fax.: 05 703 12 11, 05 7565 50 80
  • e-mail:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
  • Matična številka zavoda: 5050570000
  • Davčna številka: 59604212
  •  

  •  
    • 2) Namembnost
    •  
    • Vzgojni zavod Planina (v nadaljevanju zavod) opravlja javno službo na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter z lažjo motnjo v duševnem razvoju (LMDR).
    •  
    • Na podlagi 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 6/07) ter 6. člena in 6. odstavka 21. člena Zakona o Vladi RS (Uradni list RS 24/05) je Vlada RS dne 29. 12. 2011 sprejela SKLEP o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda »Vzgojni zavod Planina« (v nadaljnjem besedilu Zavod).
    •  
    • Dejavnosti Zavoda (namembnost) so natančno opredeljene v 5.,6. in 7. členu SKLEPA o ustanovitvi.
    •  
    • Kriteriji sprejema
    •  
    • Osnovna zakonska podlaga za sprejem otroka/mladostnika je pravnomočna odločba Centra za socialno delo ali pravnomočen sklep sodišča o izreku vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod.
    •  
    • Sprejemamo otroke in mladostnike z naslednjimi motnjami:
      • -      motnja vedenja in čustvovanja,
      • -      lažja motnja v duševnem razvoju v kombinaciji z motnjo vedenja in čustvovanja (kriterij za vključitev v OŠPP z NIS)
      • -      bolezni odvisnosti (alkohol, droga, hrana),
      • -      duševne motnje z različnimi simptomi
      •  
    • Postopek sprejema
    • Postopek sprejema se začne z vlogo za sprejem otroka/mladostnika pristojnega centra za socialno delo. Strokovna skupina zavoda (ravnateljica, svetovalni delavki, medicinska sestra, učitelj, vzgojitelj) vlogo pregleda. Z dovoljenjem staršev zaprosimo za dodatna poročila strokovnih služb, ki so otroka/mladostnika obravnavale v preteklosti. Zaželena je tudi predhodna diagnostična zdravstvena obravnava, zlasti pri otrocih in mladostnikih s psihiatrično motnjo.
    •  
    • Za lažjo odločitev glede namestitve otroka/mladostnika v zavod na željo staršev oziroma centrov za socialno delo omogočimo predhodni ogled Zavoda.
    •  
    • 3) Populacija
    •  
    • V Vzgojni zavod Planina sprejemamo otroke in mladostnike od 1. razreda OŠPP z NIS dalje. Po zaključeni OŠPP z NIS se lahko vpišejo v enega od treh programov NPI, ki jih izvajamo v Zavodu.
    •  
    • Izvajamo tudi opismenjevanje romskih otrok, ki pred vključitvijo v Zavod niso obiskovali pouka.
    •  
    • Populacija je po spolu mešana, prevladujejo fantje (približno dvotretjinsko).
    •  
    • 4) Prostorski in kadrovski pogoji
    •  
    • Zavod razpolaga z večjimi zunanjimi površinami (asfaltirano igrišče, zunanja igrala, gozdne površine in trate, nasadi okrasnega grmičevja in cvetlične gredice).
    •  
    • Zavod razpolaga z upravno stavbo, v kateri so tudi šolski prostori za izvajanje pouka. Učilnice za praktični pouk in 5 samostojnih bivalnih enot se nahajajo v neposredni bližini upravne stavbe.
    •  

    •  

      • Strokovni kader
      •  
      • V Zavodu so zaposleni učitelji, vzgojitelji, zdravstveni tehniki, svetovalni delavki, psihiatrinja in administrativno tehnično osebje.
      •  
      • 5) Kapaciteta zavoda
      •  
      • Kapaciteta Zavoda je od 20 do 37 otrok/mladostnikov, odvisno od števila otrok s psihiatričnimi motnjami.
      •  
      • 6) Izobraževalne možnosti v instituciji oziroma okolju
      •  
      • Za otroke/mladostnike z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, pri katerih je hkrati prisotna tudi lažja motnja v duševnem razvoju, zagotavljamo – kot edini tovrstni zavod v Sloveniji – interno osnovno šolanje z nižjim izobrazbenim standardom
      •  
      • Po uspešno zaključeni OŠPP z NIS ali po opravljenih 7 razredih redne OŠ se mladostniki lahko vključijo v nižje poklicno izobraževanje (NPI) za poklice: obdelovalec lesa, pomočnik v tehnoloških procesih in pomočnik v biotehniki in oskrbi.
      •  
      • Izobraževalni programi v vzgojnem zavodu

      • Osnovna šola s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom
      •  
      • Izvajamo program 9-letne osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom.
      •  
      • Nižje poklicno izobraževanje
      •  
      • V Zavodu izvajamo tri programe NPI:
      • - pomočnik v tehnoloških procesih,
      • - obdelovalec lesa
      • - pomočnik v biotehniki in oskrbi.
      •  
      • Smo dislocirana enota Srednje šole Postojna, Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna ter Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.
      •  
      • Mladostnik se lahko v katerega koli od treh programov vpiše tudi med šolskim letom.
      •  
      • V NPI se lahko vključijo tudi dijaki, ki ne bivajo v zavodu.
      •  
      • Praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu pa dijaki opravljajo v domačem kraju.
      • Izobraževanje vsakega posameznega dijaka poteka po individualiziranem učnem načrtu. Pri tem upoštevamo sposobnosti, predhodno pridobljeno znanje in zdravstvene posebnosti.
      •  
      • ODDELEK INTENZIVNE OBRAVNAVE
      • V Vzgojnem zavodu Planina od 1.9.2012 deluje ODDELEK INTENZIVNE OBRAVNAVE, kjer so poleg vzgojiteljev - pedagogov zaposleni tudi specialistka psihiatrije in zdravstveni tehniki. Intenzivna in med seboj usklajena pedagoško medicinska obravnava je inovacija v slovenskem prostoru in trenutno smo edini zavod s tem programom.
      • Indikacije za sprejem otrok in mladostnikov v oddelek intenzivne obravnave so: lažja motnja v duševnem razvoju, diagnosticirana duševna motnje (bolezen), motnje vedenja in čustvovanja, izrazito nevarno in ogrožujoče heteroagresivno vedenje.
      • Koristi so kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročne koristi so, da pedagoško medicinska obravnava omenjenih otrok in mladostnikov pripomore k občutnemu zmanjšanju števila hospitalizacij na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva, kar pomeni, da naši otroci in mladostniki potrebujejo bolnišnično obravnavo zgolj zaradi dodatne diagnostike, ureditve terapije in opazovanja. Nič več niso potrebne hospitalizacije zaradi opuščanja in odklanjanja terapije, regresivnega vedenja in avto in heteroagresivnega vedenja. Mladostniki s kombiniranimi motnjami so bili pred prihodom zdravstvene službe v Vzgojnem zavodu Planina pogosto deležni nezadostne psihiatrične obravnave, ki se je po različno dolgih hospitalizacijah na psihiatričnih oddelkih bolnišnic, običajno končala z odpustom in nadaljnjo izključno pedagoško obravnavo v Vzgojnem zavodu Planina. Otroci in mladostniki so bili zaradi izrazito nevarnega heteroagresivnega vedenja pogosto hospitalizirani na varovanih oddelkih psihiatričnih bolnišnic skupaj z odraslimi bolniki. Dolgoročne koristi so številne. Sprotno, strokovno in ustrezno ukrepanje omogoča, da imajo otroci in mladostniki priložnost, da se naučijo skrbeti za svoje zdravje, obvladovati svoja čustva in vedenje in usposobijo za premišljeno ravnanje v prihodnosti. Strpno in spodbudno okolje s primernimi spodbudami in načrtnim pogojevanjem omogoča operacionaliziranje bolj ustreznih odzivov in pomembno prispeva k celostni rehabilitaciji. Sprotno obvladovanje zdravstvenih tveganj in težav dolgoročno izboljšuje zdravstveno stanje zelo ogrožene skupine otrok in mladostnikov.
      • Doktrinarna izhodišča: Vsa ustrezna in sodobna doktrina iz mednarodnih in nacionalnih strokovnih okolij se je prilagodila ter prenesla na raven zavoda, kjer zdravstveno usposobljeno osebje s svojim predhodno pridobljenim znanjem ukrepa po smernicah, ki so predpisane za tovrstne duševne težave in vedenja v drugih okoljih – zdravstvene, rehabilitacijske in vzgojne ustanove.
      • Dodatna usposobljenost zdravstvenega osebja: Zdravstveno osebje je usposobljeno za predčasno prepoznavanje heteroagresije in avtoagresije, ki se brez predhodnih tehnik deeskalacije lahko stopnjuje v agresijo večjih razsežnosti in posledično utegne ogrožati mladostnika samega, njegovo okolico, ostale mladostnike in tudi inventar. Zdravstveno osebje v Vzgojnem zavodu Planina takim primerom posveti vso svojo strokovnost, saj jim s pravilno predčasno prepoznavo ustavijo preboje agresije in druge izbruhe in jih obvarujejo pred neželenimi dogodki, tako jim preprečimo hospitalizacijo proti volji. Med tehnike razbremenitve so zdravstveni tehniki vnesli tudi edukacijske skupine za zdravstveno vzgojno delo. Z omenjenimi skupinami želimo doseči višjo stopnjo zdravstvene osveščenosti.
      • Naloge zdravstvenega osebja: Zdravstvena služba poleg dejavnosti deeskalacijskih tehnik, v zavodu skrbi tudi za redno jemanje predpisane medikamentozne terapije, njeno pravilno apliciriranje in ocenjuje njene učinke. Usposobljena je tudi za obvladovanje njenih stranskih učinkov delovanja. Neprekinjenost zdravstvene službe, ki je organizirana v Vzgojnem zavodu Planina je pomemben element, ki poleg izčrpne dokumentacije pokaže vse dejavnosti zdravstvene dejavnosti v zavodu, ki je prisotna štiriindvajset ur in ravno zaradi tega zajame vse dele dneva, le te pa pokažejo specifično dinamiko delovanja intenzivne enote skozi celoten dan, saj se izbruhi mladostnikov intenzivne enote preprečujejo z izogibanjem težkih situacij, le te pa so že vnaprej predvidene, saj se njihovo število, čas in trajanje redno beleži v zdravstveno dokumentacijo. Na podlagi le te pa se kasneje naredi načrt, s katerim se omenjenim situacijam kasneje poskuša izogniti. Med dejavnosti, ki jih opravlja zdravstvena služba v zavodu so tudi zahtevnejša spremstva na različne diagnostično terapevtske preglede in postopke, kjer tehniki opravijo pravilno predajo mladostnika in ostalemu pristojnemu zdravstvenemu osebju razložijo težavo mladostnika. Mladostniki so tako ves čas v strokovnih rokah izurjenega osebja, katero jim je na voljo noč in dan in ob vseh njihovih težavah. Medicinsko osebje skrbi tudi za pravilno prehrano, saj sodelujejo pri projektih pisanja jedilnikov, ki vsebujejo živila po prehranski piramidi in tako pri mladostnikih uravnavamo primerno telesno težo, ki je ravno tako pomembna za zdravje in dobro počutje ter samopodobo, dolgoročno pa zmanjšujejo potrebo po zdravstvenih storitvah. Nepogrešljivi so tudi pri osebni higieni, pri kateri so posebno pozornost namenili ustni higieni.
      •  

      •  

        • 7) Značilnosti življenja v instituciji
        •  
        • Otroci in mladostniki živijo v petih samostojnih stanovanjskih hišah, neposredno ob upravni stavbi. Ena izmed njih je namenjena intenzivni obravnavi otrok/mladostnikov s težkimi oblikami agresivnega vedenja.
        •  
        • Čez teden je ritem življenja in dela naših otrok in mladostnikov podoben tistemu, ki ga ima večina šolajočih se otrok in mladostnikov doma. Šolski dan se začne zjutraj ob 630 z vstajanjem, osebno higieno, zajtrkom in odhodom v šolo. Čas po kosilu do učne ure je namenjen prostočasnim dejavnostim, pogovorom in delovnim zaposlitvam. V času učnih ur so otroci oz. dijaki v vsaki vzgojni skupini deležni pomoči vzgojiteljev. Večerni del dneva je namenjen interesnim zaposlitvam in pripravi na nočni počitek.
        •  
        • Ob koncu tedna, ko večina otrok/mladostnikov odide na obisk domov, je življenjski utrip zavoda bolj sproščen. Otroci/mladostniki lahko zjutraj dalj časa spijo. Dan preživijo v športnih in drugih privlačnih dejavnostih.
        •  
        • Pozornost posvečamo tudi skrbi za zdravje naših otrok in mladostnikov in v sklopu tega učenju zdravega prehranjevanja.
        •  

        •  
    • Interesne dejavnosti in pedagoško-doživljajski projekti
    • Skozi celotno šolsko leto potekajo različne aktivnosti in projekti:
      • -      pohodi,
      • -      izleti,
      • -      orientacija v naravi,
      • -      kolesarjenje,
      • -      ježa,
      •  

      •  

        • -      plavanje, tečaji za neplavalce,
        • -      nogomet,
        • -      namizni tenis
        • -      smučanje, sankanje, drsanje,
        • -      fitnes,
        • -      glasbene dejavnosti s terapevtskim poudarkom,
        • -      modne revije,
        • -      likovna dejavnost,
        • -      razstave izdelkov,
        • -      zabavno-poučni kvizi,
        • -      dnevi odprtih vrat ipd.
        •  

            • Medijsko odmevna je vsakoletna prireditev na državni ravni, turnir v nogometu PLANINA OPEN.
            •  
            •  

              • 8) Sodelovanje s starši
              •  
              • Dvakrat letno starše povabimo na roditeljski sestanek, kjer se otroci/mladostniki predstavijo s kratkim kulturnim programom. Starši se lahko pogovorijo z učitelji, vzgojitelji in svetovalno službo.
              •  
              • Organiziramo tudi delavnice za starše, v katerih lahko starši izmenjajo svoja mnenja in izkušnje.
              •  
              • Starši sodelujejo pri pripravi in evalvaciji individualiziranega programa za njihovega otroka. Za svojega otroka se lahko zanimajo tudi preko telefona.
              •  
              • V dogovoru s starši organiziramo obiske na domu otroka. Starši imajo možnost preživeti vikend v zavodu skupaj s svojim otrokom in strokovnim delavcem Zavoda, za katerega se skupno dogovorimo.
              •  
              • 9) Sodelovanje in povezovanje z zunanjimi institucijami
              •  
              • Za uspešno delo z otroki/mladostniki je potrebno sodelovanje z različnimi zunanjimi ustanovami:
              • - centri za socialno delo
              • - sodišča za mladoletnike
              • - zdravstvene ustanove
              • - policijo
              • - šolami in fakultetami (učna baza študentom)
              •  
              • 11) Odpusti in nadaljnje možnosti bivanja in šolanja
              •  
              • Predvideno dolžino bivanja otroka/mladostnika v zavodu načrtujemo že v začetku bivanja v Zavodu.
              • Za otrokov/mladostnikov občutek varnosti je pomembno, da ve, kam se bo po odpustu iz Zavoda vrnil. Celotno obdobje bivanja v Zavodu otroka/mladostnika učimo ustreznih socialnih vedenj kot podlago za vrnitev v domače okolje, nadaljnje izobraževanje v domačem kraju ali v druge oblike bivanja v skupnosti s podporo različnih strokovnih služb (v zavodu in izven). V dogovoru s centri za socialno delo spremljamo otrokovo/mladostnikovo vključevanje v domače okolje in še naprej nudimo podporo staršem oziroma zakonitim zastopnikom v smislu svetovanja, razgovorov in drugih razbremenitev. Veseli smo tudi njihovih obiskov v zavodu.
              •  
              • 12) Prednosti, posebnosti institucije ter močna področja
              •  
              • Vzgojni zavod Planina je prepoznaven po kakovostni socialnopedagoški praksi na področju pomoči otrokom/mladostnikom. Dolgoletne izkušnje dela nadgrajujemo z novimi spoznanji stroke in jih vnašamo v naše delo.
              •  
              • Močna področja Vzgojnega zavoda Planina so:
              •  
                • -      strokovni in obenem topel človeški odnos do vsakega posameznega otroka in mladostnika,
                • -      aktivno in poglobljeno sodelovanje s starši otrok in mladostnikov, CSD, sodišči in drugimi pomembnimi institucijami,
                • -      obravnava otrok in mladostnikov s psihiatrično motnjo,
                • -      neposredno terapevtsko delo,
                • -      modelno socialno učenje,
                • -      raznolike športne dejavnosti in tekmovanja,
                • -      glasbeno ustvarjanje (hišni ansambel) in glasbena terapija,
                • -      raznovrstne ustvarjalne aktivnosti,
                • -      bivalne delavnice s starši,
                • -      stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje ter razvijanje lastne vizije strokovne obravnave in pomoči otrokom in mladostnikom. Razvijamo strukturirane in na določeno osebnostno področje ciljne programe. Strokovni delavci se postopoma specializiramo za aktualne vrste/oblike težav, kot so odvisnosti, predpsihotična stanja, spolne zlorabe, hude psihiatrične motnje in podobno.

               

            •