STROKOVNI CENTER PLANINA

Planina 211, 6232 Planina, Slovenija, EU

Kmetija

Delo na kmetiji

Delo na kmetiji

Delo na kmetiji

Delo na kmetiji

Delo na kmetiji

Socialnopedagoška kmetija je bivanjska in delovna skupnost, katere osrednjo usmerjenost predstavlja izkušnja življenja na kmetiji. Preko smiselne dnevne strukture se otroci in mladostniki učijo skrbeti za rastline in živali, pri čemer razvijajo različne spretnosti ter sposobnosti. Fokus se tako iz pasivnega usmeri v aktivno skrb za naravo, druge in zase.

Skozi skupno delo in odgovornost pri kmetijskih opravilih, se udeleženci učijo vzpostavljati in ohranjati medosebne odnose ter komunicirati s skupino, kar pripomore k utrjevanju socialnih kompetenc ter razvoju občutka skupnosti. Istočasno pa z učenjem praktičnih veščin višajo meje svoje vztrajnosti, zmogljivosti in ne nazadnje tudi samoučinkovitosti.

Podeželsko okolje in pristen stik z naravo otrokom in mladostnikom kot tudi njihovim družinam nudita številne možnosti za nova doživetja in izkustva, za kar so današnje generacije v veliki meri prikrajšane.  

Komu je namenjena?

Program socialno pedagoške kmetije nudi koristi za otroke in mladostnike z zelo različnimi potrebami, kar je tudi razlog, da svoj program zastavljamo široko. Združujemo otroke in mladostnike z raznovrstnimi težavami in njihovo intenziteto, kar predstavlja svojevrsten primer integracije.

 Odločilna kriterija za sprejem na socialno pedagoško kmetijo sta:

-          Odsotnost akutne faze oz. faze izrazitih suicidalnih teženj, ko bi bil posameznik potencialno nevaren sebi in ljudem v svoji bližini, saj okolje na kmetiji ne omogoča stalnega nadzora in ustreznih varnostnih pogojev.

-          Dovzetnost udeleženca za učenje in izvajanje kmečkih opravil.

V prednostni obravnavi so otroci in mladostniki, ki imajo večji potencial, da bi jim tovrstne izkušnje v prihodnosti prišle prav bodisi z  zaposlitvenega vidika bodisi s prevzemom družinske kmetije.

Zakaj kmetija?

  • Naravno okolje

Ena ključnih karakteristik socialnih kmetij je, da njeni uporabniki dobijo (ponovno) izkustvo narave, saj raziskave na eni strani kažejo, da ljudje izgubljamo pristen stik z naravo, na drugi strani pa prihajajo do ugotovitev, da stik z naravo pomaga izboljšati zdravje in blagostanje ljudi.

-          Številne raziskave so prišle do ugotovitev, da že gledanje slik narave, predvsem pa sprehodi v naravi, izboljšajo posameznikovo razpoloženjeČustva strahu in jeze pojenjajo, medtem ko prihajajo na dan prijetnejša (Harting, 2003; Urlich, 1991; Harting, 1991). Do zdravilnih učinkov prihaja v odmaknjenih kotičkih narave kot tudi v urbanih območjih, predvsem v parkih in v okolici vodnih virov. 

-          Stik z naravo ima pomembne učinke na zmožnost koncentracije ter tudi na samo zbranost. Van den Berg (2003) je ugotovil, da tako pogled skozi okno na naravo kot tudi gojenje rastlin v prostorih večata posameznikov kognitivno delovanje. Do podobnega izsledka sta prišla tudi Kuo in Sullivan (2001), ko sta v svoji študiji primerjala revnejše predmestje Chicaga s prav tako revnim blokovskim naseljem. Pogled na zelenje je prebivalcem omogočal večjo zbranost, kar je posledično vodilo do manjše pojavnosti agresivnega vedenja.

-          Nekatere študije so dokazale, da že npr. gledanje videov o naravi vodi do zmanjšanega srčnega utripa, nižjega krvnega tlaka in manjše napetosti obraza (Laumann, 2003), medtem ko je Hartig (2003) proučeval telesne odzive ljudi med hojo. Hoja v območjih z naravnimi danostmi je delovala na telo krepčilno, hoja po urbanih območjih pa je dvigovala krvni pritisk.  

  • Interakcije z živalmi

Zadnja desetletja je vključenost živali v institucionalno oskrbo v porastu, kar je botrovalo k razvoju različnih konceptov intervencij z živalmi oz. tako imenovanih intervencij z asistenco živali . Slednje se navezujejo na vsakršno intervencijo, ki načrtno vključi živali kot del procesa obravnave oz. okolja (Krugel in Serpell, 2006). Intervencije z asistenco živali obsegajo tako terapije z asistenco živali (AAT[2]) kot tudi aktivnosti z asistenco živali (AAA[3]). Terapije z asistenco živali predstavljajo na cilj usmerjene intervencije z živalmi kot ključnimi akterji procesov obravnave za dotične uporabnike. Spremljajo jih strogo predpisani protokoli, ki so dokumentirani in evalvirani s strani strokovnjakov. Aktivnosti z asistenco živali pa se usmerjajo na bolj splošno kategorijo intervencij z manj nadzirano podporo, ki lahko kljub temu dosega terapevtske učinke, vendar jo v strogem smislu ne dojemamo kot pravo terapijo.  

Številne študije so prišle do zaključka, da lahko odnos med človekom in živaljo pomembno krepi fizično, socialno in mentalno zdravje ljudi z različnimi prizadetostmi. Dokazano je bilo, da lahko stik z živaljo zmanjšuje stres in anksioznostzamoti ljudi od težkih emocij, jim pomaga pri vzpostavitvi medosebnih odnosov in zagotovi socialno podporo (Bachi idr., 2011; Beetz idr., 2011; Berget idr., 2011; Hauge idr., 2014). Skrb za živali srečuje tudi temeljne socialne potrebe po skrbi za druga živa bitja in za izkušanje vzajemnosti (Bachi idr., 2011). Prav tako pa lahko skrb za živali ojača posameznikovo zaupanje v lastne sposobnosti in samopodobo, kar vpliva na splošno bolj pozitivno sliko o samem sebi.  Interakcija z živalmi lahko pri ljudeh zagotovi občutke varnosti in udobja, kar jim omogoči, da izrazijo naklonjenost, istočasno pa se je razvijanje pozitivnih vezi med živalmi izkazalo kot koristno pri razvijanju odnosov z drugimi ljudmi (Martin in Farnum, 2002).

Vloga in pomen živali na socialnih kmetijah je še relativno novo področje potrebno nadaljnjih raziskav. Terapevtske kmetje, ki se pogosteje proučujejo, zagotavljajo drugačno okolje kot npr. socialne. Slednje so načeloma osnovane kot manjše in trdne socialne skupnosti s fleksibilnimi aktivnostmi v naravnem okolju, kjer so živali prvenstveno namenjene vzreji in ne toliko terapevtskim namenom. Fokus je tako na produktivnem delu na kmetiji kot npr. na hranjenju živali, čiščenju hleva in molži, kar pa še vedno vsebuje socialne in komunikacijske odnose z živalmi (Pedersen idr., 2012). V nadaljevanju so predstavljene koristi, ki so jih uporabniki socialnih kmetij izpostavili pri interakcijah z živalmi.

-          Smiselna dnevna opravila – pomembno je, da se interakcije z živalmi razvijajo po naravni poti, kjer je poleg dela čas tudi za crkljanje z njimi. Vez z živaljo se lahko vzpostavi, če se za njo skrbi skozi daljše časovno obdobje. Skrb za živali pri udeležencih poskrbi za strukturirano okolje in dan. Četudi ni vsakomur vsako delo všeč, se skupaj učijo, da mora biti opravljeno, ker je to pomembno za dobro zdravje in počutje živali.

-          Odnosi, ki štejejo – kmetje poročajo, da se predvsem pri udeležencih, ki skrbijo za mladičke, razvijejo tesnejše vezi. Živali povabijo človeka, da skrbi za njih. Pomembna lastnost živali je tudi ta, da nimajo prikritih namenov, saj npr. ne obrekujejo in ne žalijo,  kar daje predvsem posameznikom, ki imajo težave na odnosni ravni, možnost pozitivne izkušnje razvoja zaupne komunikacije. 

-          Obvladovanje opravil – delo na kmetiji nudi fizično zahtevne in izzivov polne aktivnosti. Živali lahko tudi izzovejo človekov pogum, še posebej, ko gre za delo z večjimi živalmi. Pogosto prihaja tudi do nepričakovanih situacij, kar udeležence primora, da se soočijo z nepredvidenim vedenjem. Obvladovanje tovrstnih izzivov pomembno pripomore k dvigu samozavesti.

-          Vzajemnost – življenje na kmetiji je udeležencem dalo pozitivnih izkušenj, saj niso bili oni samo tisti, ki so bili delžni oskrbe, temveč so jo tudi aktivno dajali. Večkrat so poročali o občutjih zadovoljstva po tem, ko so poskrbeli za živali.

-          Razvedrilo od vsakodnevnih težav – opaženo je bilo, da so posamezniki s tem, ko so pozornost usmerili na skrb za drugo živo bitje in na fizično aktivnost, namenili manj pozornosti svojim problemom.

-          Sprostitev – delo z živalmi je prispevalo k večji sproščenosti udeležencev. V povezavi s tem so kmetje izpostavili predvsem oskrbo krav, ki naj bi imela še posebej sproščujoče učinke pri populaciji z depresivnimi motnjami.

-          Posamezniku prilagojena podpora – udeležencem je potrebno ponuditi zadostno raznolikost aktivnosti, kjer se bo lahko vzpostavila kvalitetna vez sodelovanja in sprostila kreativnost. Tempo dela se prilagaja posamezniku in njegovim trenutnim potrebam.  

-          Odnosi z drugimi – skupna zanimanja ljudi povezujejo, prav tako pa pogovori o živalih oz. živali same olajšujejo socialne interakcije.

-          Spodbujanje zdravega načina življenja – skrb za živali na kmetiji zahteva fizično zahtevna opravila. Uporabniki z duševnimi boleznimi so večkrat poročali o utrujenosti, ki jim je na nek način prijala, saj je bila predvsem fizična ne psihična.  

-          Sprejemajoče  okolje, ki izraža dobrodošlico – delavci na kmetiji so opazili, da imajo poleg živali na kmetiji velik pomen tudi hišni ljubljenčki, predvsem psi in mačke, saj pomagajo pri ustvarjanju domačega vzdušja in izkazovanju dobrodošlice prišlekom.  

 

[1] Ang. Animal Assisted Interventions.

[2] Ang. Animal Assisted Therapy.

[3] Ang. Animal Assisted Activities.

 

Tekst pripravil Matija Perovšek.

 

 
 
 
 

Free Joomla! template by L.THEME

Piškotke uporabljamo za izboljšanje delovanja naše spletne strani. Če vas zanima več o piškotkih, si preberite več informacij.

Sprejmem piškotke

EU Cookie Directive Module Information