STROKOVNI CENTER PLANINA

Planina 211, 6232 Planina, Slovenija, EU

  • je projektno delo Strokovnega centra Planina,
  • nudi preventivno, deinstitucionalno in alternativno obliko zavodske vzgoje otroka/mladostnika v njegovem domačem okolju,
  • izvaja intenzivno delo s starši in družino uporabnika.

Zavedanje, da je delo z družinami zavodskih otrok kompleksno, zahtevno in morda niti ne toliko domena vzgojitelja vzgojnega zavoda, se vseeno ne oddalji od dejstva, da je delo z družino nujno potrebno tako za uspešno bivanje v zavodu kot tudi za resocializacijo otroka nazaj v širše družbeno okolje. Intenzivno strokovno kompetentno preventivno delovanje v družinah bi lahko zmanjšalo število nastanitev otrok in mladostnikov v vzgojnih zavodih oziroma preprečilo pojavnost težjih oblik čustvenih in vedenjskih motenj. Od tu izvirajoč je torej mobilna pomoč v družini inovativna in alternativna oblika vzgojnega dela z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami, ki poteka v domačem otrokovem miljeju (na njegovem domu, šoli, drugod) in je naravnana izrazito deinstitucionalno, preventivno in sistemsko (sodelovanje s celotnim sistemom, v katerega je otrok vključen). (Žigon, 2018, str. 2)

 

Poteka tako:

  • na domu kot alternativna vzgojna oblika,
  • kot tudi v obdobju po odpustu uporabnika iz vzgojne institucije v svoje domače ali drugo okolje.

Čustvene in vedenjske težave ali motnje otroka ali mladostnika namreč nastajajo v daljšem časovnem obdobju (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017, str. 12) in so v veliki meri pogojene ne le z individualnimi, ampak tudi z družinskimi in širše družbenimi konteksti in dejavniki (Kobolt, 2011, str. 155-156).

Namen te oblike vzgojnega delovanja je:

  • socialno-pedagoško diagnosticiranje uporabnika s pomočjo opazovanja z udeležbo,
  • načrtovati za uporabnika najbolj ustrezno obliko socialno-pedagoške pomoči,
  • izvajanje mobilne pomoči za uporabnika in njegovo družino.

Sistemsko razmišljanje, piše Koboltova, »je prineslo velik zasuk v zasnovi teorije psihosocialnega dela in upam, da tudi pedagoškega ravnanja. Za razvoj sistemskega razmišljanja je potrebna teorija komunikacije, saj ljudje z jezikom in uporabo dogovorjenih simbolov/znakov usklajujemo svoje vedenje in ravnanje. Hkrati smo ljudje sposobni metakomunikacije, kar pomeni, da se lahko o tem usklajevanju med seboj pogovarjamo, ga reflektiramo, analiziramo. To omogoča, da se svet odnosov odslika v besedah, s katerimi izmenjujemo intersubjektivne svetove.« (Kobolt, 2011, str. 157)

Mobilni vzgojitelj v družini:

  • ima povezovalno in koordinacijsko vlogo med različnimi sistemi pomoči (CSD, šola, družina, zdravstvo ipd.), ki se ukvarjajo z otrokom/mladostnikom,
  • deluje v smeri zmanjšanja ali ukinitve posledic čustveno-vedenjskih težav uporabnika.

Koboltova poudarja, da gre pri nastajanju ločenih ali kombiniranih čustvenih in vedenjskih težav za izrazito »heterogenost tako pojavnih oblik kot dejavnikov, ki vplivajo na njihovo nastajanje ter utrjevanje. Gre za preplet bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Vsi trije delujejo interaktivno v procesu otrokovega razvoja. Težave so lahko pretežno internalizirane (čustvene težave), eksternalizirane (vedenjske težave) ali kombinirane (čustveno in vedenjske težave).« (Kobolt, 2011, str. 160)

Uporabniki mobilne službe so:

  • otroci in mladostniki z lažjimi čustveno-vedenjskimi motnjami,
  • njihove družine,
  • pripravljeni na sodelovanje z mobilnimi vzgojitelji v družini.

Težave otrok in mladostnikov v obravnavi mobilne pomoči so raznovrstne in so pogosto vezane na razvojno obdobje… odklanjanje šole, avto- in heteroagresija, nenavadno (upadajoče) vedenje (čuden govor, neprilagojena komunikacija in vedenje), socialna izolacija pred sovrstniki in s strani sovrstnikov, regresivno vedenje, motnje prehranjevanja in hranjenja, neustrezna higiena in nega telesa, slabe delovne navade, učni zaostanki, učne težave… se soočajo z… uživanjem prepovedanih substanc in pretiranim omamljanjem… beganjem v virtualni svet socialnih omrežij in računalniških igric… s pomanjkanjem delovnih navad, pohajkovanjem in klatenjem, beganjem od doma… osamljenostjo, z učnimi izostanki in učnimi težavami, z anksioznostjo, depresivnimi simptomi ipd. (Žigon, 2018, str. 2)

 

Kontaktni podatki:

  • Mobilni telefon: 040/664-920
  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

Free Joomla! template by L.THEME

Piškotke uporabljamo za izboljšanje delovanja naše spletne strani. Če vas zanima več o piškotkih, si preberite več informacij.

Sprejmem piškotke

EU Cookie Directive Module Information