STROKOVNI CENTER PLANINA

Planina 211, 6232 Planina, Slovenija, EU

  • je namenjeno mladostnikom, ki nimajo podpornega zaledja svojcev, se po končanem bivanju v stanovanjski skupini nimajo možnosti vrniti v družino in bi jih nagel prehod v samostojnost postavil pred velike eksistenčne izzive.

Izkušnje in empirične ugotovitve (Dietrich, M., 2008, Kissmann, T., 2016, Peters, F., 2004) pri delu z najstniki in mladimi odraslimi v mladinskih stanovanjskih skupnostih so pokazale, da za mladostnika ni dobro, če predolgo biva v preveč organizirani in strukturirani ustanovi, kot je vzgojni zavod. Nadzorovan prehod v samostojnost je smiselna kategorija in pomeni višjo raven stabilizacije osvojenih in pridobivanje novih, za samostojno življenje potrebnih kompetenc. Prisotnost, struktura in način sodelovanja sta seveda odvisni od zrelosti in kompetenc za samostojno življenje posameznika. (Krajnčan, 2018, str. 1)

 Namen bivanja mladostnikov v mladinskem stanovanju:

  • je utrditi že dosežene vzgojne dosežke v času bivanja v vzgojni skupini in postopoma razviti neodvisnost v življenju mladostnika.

 Čas bivanja je od 6 do 12 mesecev.

 Pogoji za namestitev so:

  • polnoletnost mladostnika (oziroma izjemoma mladoletne osebe s soglasjem skrbnikov),
  • zaposlitev ali šolanje mladostnika,
  • neustrezni pogoji za bivanje v domačem okolju,
  • iskanje stanovanja za prihodnje bivanje in priprava na odpust.

Kojič (1995) navaja naslednje razloge za načrtovanje poodpustnega spremljanja: omejene možnosti zaposlovanja, nesklenjen konsenz za skupno bivanje mladostnika z domačimi člani, preverba na novo pridobljenih vedenjskih vzorcev in slabi ali nemogoči pogoji za nadaljnje izobraževanje. (Mržek, Krajnčan, 2010, str. 306)

Mladostnik delno sofinancira stroške bivanja v mladinskem stanovanju in varčuje za svojo prihodnost, pri čemer mu finančno pomaga tudi VZ Planina s sredstvi razširjene oskrbe.

 Cilji bivanja mladostnika so:

  • vzgojna pomoč mladostniku po odpustu,
  • podpora pri razvijanju odgovornega odnosa do sebe, soljudi, naravnega in družbenega okolja,
  • dokončno oblikovanje identitete mladostnika ob danih pogojih samostojnega oblikovanja strategije premagovanja življenjskih ovir,
  • spodbujanje in učenje samostojnosti mladostnika,
  • učenje razporejanje časa,
  • utrditev na novo pridobljenih vedenjskih vzorcev,
  • dokončanje šolanja ali ureditev zaposlitve,
  • pomoč pri pridobitvi bivalnih pogojev za popolno osamosvojitev,
  • vodenje lastnega gospodinjstva ter spremljanje prehoda iz življenja v stanovanjski skupini v samostojno bivanje na lastnem domu.

»Odraščanje mladih je poleg narave dogajanj v družini, med katere sodi zlasti kakovost odnosov in vzpostavljeno zaupanje, omogočanje zdrave povezanosti in hkrati priložnosti za razvoj naraščajoče avtonomije otroka/mladostnika, temeljno sovplivano tudi s splošnim družbenim okoljem, natančneje rečeno z značilnostmi družbenega trenutka, ki zaznamuje tako delovanje družin kot način ponotranjenja vrednotnih usmeritev mladega človeka.« (Gomezel, Kobolt, 2012, str. 325)

 Kontakti:

  • Mobilni telefon: 040/664-920,
  • E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Viri citatov:

  • Gomezel, A., Kobolt, A. (2012). Vpliv družine na mladostnikovo identiteto. Socialna pedagogika, 16 (4) 323-354.
  • Krajnčan, M. (2018). Koncept mladinskega stanovanja. Interno gradivo za Strokovni center Planina (Vzgojni zavod Planina).

Mržek, T., Krajnčan M. (2010). Mladinska stanovanja – pogled nanje skozi oči mladostnikov in vzgojiteljev. Socialna pedagogika, 14 (3), 303-326.

Free Joomla! template by L.THEME

Piškotke uporabljamo za izboljšanje delovanja naše spletne strani. Če vas zanima več o piškotkih, si preberite več informacij.

Sprejmem piškotke

EU Cookie Directive Module Information