STROKOVNI CENTER PLANINA

Planina 211, 6232 Planina, Slovenija, EU

Glasba v nas lahko prebudi močna čustva in pomaga pri razvoju možganov. Glasba nas dvigne na noge, nariše nasmeh na obrazu in se dotakne čustev. Skratka, glasba nas osrečuje, trdi nevropsiholog Eric Scherder.

Glasba je učinkovita pomoč pri vzgoji in izobraževanju. Pomembno prispeva k otrokovemu čustvenemu, socialnemu, intelektualnemu ter telesnemu in gibalnemu razvoju. Glasbene izkušnje spodbujajo raziskovanje drugačnih in novih idej, izostrijo zaznavanje okolice in povečajo kvaliteto izražanja čustev, vodijo k razmišljanju in reševanju problemov ter organizaciji zaznav (Božič, Habe in Jerman, 2007). Ob petju in igranju inštrumentov otrok pridobiva in povečuje nadzor nad svojim telesom, usvaja pa tudi nove besede, kar pozitivno vpliva na rabo govora in mu pomaga pri učenju besednih in zvočnih vzorcev (Pesek, 1997).

Poleg vseh zgoraj naštetih pozitivnih učinkov glasbe, v zadnjem času opažamo tudi porast raziskav, ki dokazujejo pozitiven vpliv glasbe na razvoj možganov. Tako nevroznanstvenik Eric Scherder trdi, da »glasba naredi iz nas boljše ljudi«, saj poslušanje, predvsem pa ustvarjanje glasbe ustvarja povezavo med sprednjim in zadnjim delom mogžanov. Ta povezava spodbuja razvoj empatije. Campbell (2000) poudarja, da se s pomočjo zvoka lahko poveča število nevronskih povezav v možganih in s tem spodbudi otrokove govorne sposobnosti. V stiku z glasbo se aktivirajo in razvijajo tudi centri prepoznavanja in reprodukcije zvoka ter njegovih kombinacij. Ti se nahajajo v sprednjem delu desne možganske polovice.

Pri delu z otroci s posebnimi potrebami ima glasba mnogo funkcij, katere Merriam (2000, 174-181) opredeljuje kot:

- funkcijo izražanja čustev

- funkcijo estetskega užitka

- funkcijo zabave

- funkcijo komunikacije

- funkcijo telesnega odziva

- funkcijo družbene integracije

Vse zgoraj našteto in še več, so razlogi, da v našem Strokovnem centru del dejavnosti namenjamo ukvarjanju z glasbo.

Naši glasbeni programi so v okviru individualnega dela prilagojeni potrebam in zmožnostim vključenih otrok in mladostnikov. Fleksibilnost pri delu nam omogoča, da se vsakemu posamezniku približamo na način, ki je njemu najlažje sprejemljiv.

V okviru ustvarjanja in reproduciranja skupinske glasbe razvijamo in utrjujemo sposobnost prilagajanja socialni skupini, usvajamo kontroliranje impulzivnega vedenja, sproščamo notranje napetosti, se učimo družbeno sprejemljive komunikacije in razvijamo kreativno mišljenje. S petjem ali igranjem na inštrument pozitivno vplivamo na počutje otroka, njegovo izražanje in napredek.

Izkušnje pridobivamo tudi na različnih javnih nastopih v okviru zavoda in izven.

 

Campbell, D. (2000). Mozart za otroke [The Mozart effect for children]. Ljubljana: Založba Tangram.

Merriam Alan, P. (2000) Antropologija glasbe. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe [Children in the world of music]. Ljubljana: Založba

Mladinska knjiga.

van OOijen, M. Music makes you better person says neuroscientist Erik Schreder. Pridobljeno s  http://www.deephouseamsterdam.com/music-makes-you-better-person-says-neuroscientist-erik-scherder/

Božič, A. Habe, K., Jerman. J,. (2007). Povezanost glasbene spodobnosti in fonološkega zavedanja pri      predšolskih otrocih, pridobljeno s: http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2007_1/bozic.pdf

Free Joomla! template by L.THEME

Piškotke uporabljamo za izboljšanje delovanja naše spletne strani. Če vas zanima več o piškotkih, si preberite več informacij.

Sprejmem piškotke

EU Cookie Directive Module Information